Hiša metuljev

Uvodi so, kot kaže, moja šibka točka, a mi moja muhasta muza tokrat ne bo preprečila pisanja! Pet dni, ali nekaj takšnega, je že od tega, kar so se glavoboli ponovno začeli, zato imam sedaj (skorajda) vsak dan priložnost, gledati v strop. In da bi me moji dve stari sablji nekoliko razvedrili (ali odvrnili od misli, da se vključim k najbolj zavzetim sabljačem in nataknem na prekleto floreto tistega nadležnega očetovega prijatelja, ki misli, da je vse, kar pove, smešno), smo se v soboto odpeljali v malo italijansko vasico po imenu Bordano, kjer domuje hiša metuljev. Moram priznati, zamisel o izletu ni bila slaba... V nekakšnih rastlinjakih vlada precej svoboden režim, prikupni metulji v mavričnih barvah in papige uživajo popolno harmonijo; da pa bi bili trenutki še bolj popolni, je nek metulj dvakrat naredil postanek na mojem hrbtu, kar me je seveda razveselilo.